Kaj je pravzaprav odlašanje? Kako lahko opravimo z odlašanjem, za vedno?
Odlašanje je lastnost, ki nas nedvomno ne bo pripeljala do uspeha.
Z odlašanjem ne dosežemo ničesar; še več, neopravljene naloge nam visijo za vratom kot Damoklejev meč.
Če jih še tako ignoriramo, ostajajo nekje v naših malih možganih in to nam grenijo življenje. Lahko, da se tega sploh ne zavedamo in niti ne vemo, od kod slaba volja, napetost, razdražljivost, …
Naj vam povem, kaj se je meni zgodilo, ko sem odlašala in odlašala in odlašala…
Ko sem bila še v službi, je bilo opisu mojih delovnih nalog tudi pisanje zapisnikov. Pisanje zapisnikov mi je bilo res trn v peti. Odlašala sem do zadnjega trenutka, no in še več. Enkrat tako dolgo, da so me dali na disciplinsko. Dobila sem sicer SAMO ukor/opomin, a predstavljajte si, kako sem se počutila – verjemite mi, sram me je bilo in počutila sem se ponižana. Zakaj mi je bilo treba tega? Ja po bitki je lahko vsak general:
Torej kaj sem se naučila jz te zgodbe? To, da sem, od takrat dalje, zapisnike oddala vsaj en dan pred iztekom roka. Past. Še vedno sem odlašala in čakala do zadnjega.
Odlašanje ima veliko skupnega s postavljanjem prioritet. Ko si postavimo prioritete, pojdimo samo še v akcijo, brez izgovorov. Takoj zjutraj naredimo tisto, kar je najbolj pomembno, tudi če bi to najraje odložili, tako kot jaz zapisnike.
Preden se lotite nalog, ki ste si jih zapisali, da jih morate ta dan opraviti, si poleg zapišite, katere izmed teh nalog so najbolj pomembne. Katere vas bodo, če jih boste rešili takoj, peljale še korak bližje k cilju. Naloge si označite v vrstnem redu, po pomembnosti (1 je najbolj pomembna, 10 pa najmanj).
Na delavnicah, ki jih imam na to temo, mi večkrat rečejo: »Že, že, ampak čez dan se pojavi toliko novih izzivov, nalog, ki jih nismo planirali.«
Res je, to se dogaja vsem, ne samo vam. V takem primeru je potrebno znova prevetriti prioritete, mogoče se bodo zaradi novih okoliščin spremenile. Takrat se prilagodimo novi situaciji. Pomembno pa je, da ne delamo stihijsko, ker nas lahko to prehitro pripelje v začaran krog nujnosti, iz katerega ne bomo znali izstopiti.
Torej, ko si določimo prioritete, ne odlašajmo in ne popustimo izgovorom, ki nas bodo preizkušali v naši trdnosti.
Za to pa je potrebna DISCIPLINA.
Jim Rohn je rekel: »Disciplina je most med cilji in njihovo izpolnitvijo.«
Disciplina je kot gorivo za motor našega življenja, je kot hrana za telo. Kdor hoče biti v življenju zadovoljen in uspešen, mora imeti določeno mero samodiscipline. To pomeni, da se mora prisiliti početi tudi manj prijetne stvari.
Vprašajte katerega koli športnika ali uspešnega podjetnika, vsak vam bo povedal, da je uspeh bolj posledica odrekanja in trdega dela, ki zahteva disciplino, kot pa, da vse teče kot po maslu.
Da bomo lahko res disciplinirani, pa moramo imeti dovolj velik ZAKAJ, jasen cilj, jasno opredeljeno nalogo…in to nas bo motiviralo, da bomo nehali odlašati in bomo disciplinirano ugriznili v »živo žabo«, kot bi rekel Brian Tracy. Spomnite se situacij, ko ste res takoj »pojedli živo žabo«, ko ste se najprej, že zjutraj, lotili najtršega oreha….kako ste se potem počutili, ko ste nalogo opravili? Verjetno ste bili zadovoljni, ponosni nase, postali ste še bolj motivirani, boj samozavestni.
Si ne želite takih občutkov vsak dan?
Odločitev je pa seveda vaša.
vaša Nataša
